Izjemna moč pisanja! Pisanje omogoča samospoznanje, prinaša velika odkritja o vsem, kar morda počiva in spi v naših globinah. Pisanje pomirja, sprošča, osvobaja, zdravi in nas poganja, da zasledujemo svoje zastavljene cilje.
Nekaj izjemnega se zgodi, ko se besede prelijejo na papir. Misli, občutki, želje in spomini v nas odzvanjajo povsem drugače kot pa v trenutku, ko se zlijejo v nekaj “materialnega”. Ko jih izrazimo, napišemo in delimo, oživijo. Vse napisano postane bolj resnično. Ko svoja hotenja, strahove, vse, kar mislimo, čutimo in nosimo v sebi prelijemo na papir, lahko spoznamo, da so naša prizadevanja, zadržki in občuteno bolj ali pa manj pomembni, kot smo si mislili, stvari lahko vidimo z novega zornega kota, lahko smo celo presenečeni, ko nekaj, kar smo zgolj čutili, skušamo ubesediti in morda spoznamo, da so naši občutki do nekoga ali nečesa povsem drugačni.
Pišem. Pišem o svojih sanjah, željah, pišem, o tem, kar si želim ustvariti, doseči in doživeti. Ko občutkom, ki jih nosimo v sebi damo pomen, zrastejo in postanejo še bolj resnični, še bolj navzoči, saj obstajajo tudi zunaj nas.
Pišem o svoji bolečini in strahovih, včasih pišem tako dolgo, dokler pekoč občutk v prsih ne popusti. Ko se vse neprijetno skozi pisalo prelije iz mojih globin na papir, se osvobodim in lahko ponovno mirno zadiham. Pisanje me je pogosto rešilo iz najtežjih stanj in naredilo bolečino, ki se je zdela nepremostljiva, minljivo.
Pišem in rastem. Rastem in se razvijam. Razvijam se in napredujem. Napredujem, ko razumem in čutim, ko se učim in odpiram svoje srce. Odpiram se in v meni se prebuja upanje. Skozi pisanje stopam v polje čutenja in empatije. Pišem in čutim. Čutim in doživljam. Doživljam in živim.
Pisanje me pripelje do spoznanja, kaj je bistveno, kaj pomembno in kaj je stranskega pomena in zanemarljive vrednosti. V življenju nam je dano le toliko in toliko trenutkov, ki jih je dobro izkoristiti za dobro, ostalo je dobro zanemariti in pustiti ob strani.
Tudi na najbolj oblačne in meglene dneve me pisanje prebudi, razjasni in razsvetli mnoge situacije in odgovori na vprašanja, ki si jih zastavljam. Ko se življenje vrti pred našimi očmi in se mi vrtimo z njim, se lahko skozi pisanje vedno bolj prebujamo vase in v vse, kar smo v tem trenutku, tukaj in zdaj. Zavemo se, da so mnoga prepričanja in občutki v bistvu tisto, kar čutijo in razmišljajo drugi. V meglici različnih mnenj, dogodkov, dognanj in spoznanj je včasih težko razločiti, kaj je resnično naše in na kaj ali koga lahko in si želimo vplivati. Papir in pisalo sta stikalo, vse napisano pa osvetljuje, kaj v resnici čutimo.
Vsakodnevno pisanje prinaša velika spoznanja, dolgo iskana dognanja in je gorivo za doseganje ciljev na zastavljeni poti.
Moje sanje so pisanje, kaj pa tvoje?
