Miselna naravnanost je bistvena. Včasih vsi popustimo in se namesto sijočim idejam, dobrim vibracijam, smehu, veselju, navdihu in ljubezi raje predamo melanholiji in otožnosti.
So obdobja, dnevi in trenutki, ko smo dobro naravnani in vse poteka lahkotno in nam je prijetno. Potem se zgodi splet okoliščin in na vrsti je nova življenjska lekcija. Naenkrat se zdi, kot bi nam nekdo pristrigel peruti. Iz višav lahkotnih in dobro pretočnih energij v hipu pademo na tla. Trdemu pristanku sledi izguba smeri in naš mindset je kakor v gosti megli.
Naravnati se v trenutkih, ko se počutimo, kot bi nekdo pomešal smeri neba in nam nato v roke potisnil še nedelujoči kompas, ni vedno lahko. Da lahko ohranimo dobro naravnanost, je dobro pisati in v manj ljubih trenutkih prebrati, katere so izjemne stvari, ki pišejo zgodbo našega življenja in jo delajo edinstveno in preprosto čudovito.
Nekaj alinej iz mojega seznama, ki se nenehno širi, dopolnjuje in gradi, ker življenje ponuja toliko izjemnih priložnosti in razlogov, da nikoli ne obupamo in se lahko nenehno navdušujemo nad ljudmi, dogodki, stvarmi in nad tem, kdo smo mi sami.
- Izjemno se mi zdi, da se iz nas rojevajo otroci. Kakšen čudež, kakšna lepota življenja. Nepopisno lep in dih jemajoč je občutek, ko v tebi raste življenje. In kako edinstven je trenutek, ko se otrok, ki raste v tebi rodi in ga prvič držiš v rokah. Zaveš se, da je to zdaj tisto najbolj sveto in morda največ, kar boš lahko kdajkoli občutil. Za tisto malo kepico bi naredil vse prej nepredstavljivo.
- Zdi se mi fascinantno, lepo in zabavno obenem: kako zelo smo podobni svojim staršem. Nekega dne sem kar naenkrat v ogledalu vzrla toliko podobnosti. V poplavi dogajanja in ob boku vsakdodnevni hitri dinamiki življenja je to nekaj tako zelo naravnega in prisotnega, da večino časa temu sploh ne namenjamo pozornosti. Ko pa zares pomislim na to, me to povsem prevzame.
- Kako lepo je v življenju imeti prijatelja. Človeka, ki te ljubi in sprejema brez filtra, pritrjuje vsemu, kar si in te podpira tudi v trenutkih, ko te večina ne (bi).
- Kako lepo se je v življenju smejati – smejati do solz in do onemoglosti. Kako lepo se je objemati, poljubljati in ljubiti. Kako lepo je le biti – brez pričakovanj ljudi v okolici, brez lastnih pritiskov, napora in kritičnosti. Kako noro lep občutek je sprejemati, se ne boriti za vsako potezo in željo.
- Kako lepo je imeti kužka, mucka ali pač katerokoli žival, ki diši po vedno novih pustolovščinah in radosti in te vedno znova spomni na včasih pozabljeno igrivost, radovednost in nagajivost iz otroških dni.
- Kako lepo se je raziskovati, spoznavati, učiti, odpirati, poglabljati. V svetu neskončnih odkritij, dogodkov, čudes in lepot smo že samo sami sebi ocean neskočnih možnosti.