Najlepše misli, spodbudne besede, močni in srčni občutki, prijazno prigovarjanje ter ljubeznivo ravnanje s seboj v trenutkih, ko morda ne vemo, kako se bo nekaj izšlo – vse to bistveno pripomore na poti do dobrega in nam pomaga najti rešitev.
Še danes se spomnim, kako me je mama skozi najstniška leta, ko se nisem dobro pripravila na kakšno preverjanje znanja spodbujala, da bo vse dobro, da naj si samo predstavljam, kako mi želeno uspe in ko sem se res zavzela in se osredotočila le na dober razplet, se je vedno vse postavilo na pravo mesto. Šlo mi je odlično, preverjanje se je prestavilo ali pa se je zgodilo nekaj tretjega in mi pomagalo.
Ko se osredotočamo, združimo na enem mestu vse negativne ali pozitivne besede, misli, občutke, negativna ali pozitivna prigovarjanja in scenarije. In prav tak je nato tudi izid. Slab ali dober, odvisno od našega osredotočenja in združevanja slabega ali dobrega. Osredotočanje je združena moč, je akumuliranje vseh možnosti, je iskanje in nabiranje idej, rešitev in spodbujanje samega sebe v želeno smer.
Ne glede na to, ali izhajamo iz ljubečega okolja in smo vajeni spodbude ali pa je to nekaj, kar smo pogrešali, je samomotivacija tisto, kar si lahko podarimo in vzamemo za svoje. Ko postanemo sami sebi najboljši prijatelj, zaupnik in motivator ter preprosto ne nehamo verjeti vase in v vse dobro, kar sledi na naši poti, se začnejo dogajati čudežne stvari in lahko dosežemo karkoli.
Včasih nam zmanjka časa, včasih se trudimo, a enostvno ne uspemo, včasih preprosto ni naš dan. A v prav vsakem trenutku je pomembno, da zberemo moč in zaupamo v najboljši možen razplet. Z odpiranjem možnosti za dobro se vrata v pozitivno smer vedno odprejo. Tudi ko se začnejo zgrinjati temni oblaki, pokličimo sonce in zaupajmo, da bodo žarki posijali. Dober razplet, srečen konec, zmagovit rezultat – vse to lahko pokličemo k sebi. Dobremu se vedno lahko odpremo in prepustimo. Včasih sonce dolgo časa ne posije, a zaupanje v srečen konec naj ne ugasne. Ko posije, sije bolj močno kot kdajkoli prej in kakor zaupanje, ki je tlelo v nas z neskončno močjo, nikoli več ne ugasne.