cover

Hvaležnost je ljubezen, ki navdihuje življenje

Ljubiti pomeni živeti. Kaj ljubim, kaj mi daje krila in kaj me navdihuje? V teh dneh se sprašujem, če vse to, kar imam rada, sploh živim?

Tirnice življenjskega sloga dandanes so postavljene tako, da živimo kontradiktorno. Cel dan hitimo in pogosto počnemo stvari, ki so nam manj ljube, da si v dnevu nato namenimo košček časa za ljudi in stvari, ki jih resnično ljubimo. So obdobja, dolga ali kratka, ko je teh neljubih stvari toliko, da skoraj več ne ljubimo in posledično se zdi, kot da ne živimo. 

V teh prazničnih dneh, ko se v življenju na prehitevalnem pasu mogoče vseeno večkrat ozremo vase, se veselimo in smo hvaležni (tudi zato, ker smo praktično pozvani, da to storimo, ko na primer čakamo na semaforju in nehote pogledamo na reklamni pano, ki nas poziva k iskrivosti in hvaležnosti). Hvaležni smo za vse dobro, za iskrive trenutke, ki so polni ljubih nam ljudi in stvari, ki nas napolnjujejo. 

Prav je, da je teh trenutkov neskončno veliko. Ne samo urico na dan, za vikende, za praznike. Vsak dan, vsak trenutek je prav, da stremimo k zadovoljstvu, osebni sreči in izpolnjenosti. To je ljubezen in polno življenje, to je navdih in sreča, veselje, da si ta trenutek, tukaj in zdaj in veš, da veliko dobrega še sledi. 

Vem, kako je, če te prevzamejo tema, strah, malodušje in žalost in v teh prazničnih dneh je lahko še težje, ker veselje kar kliče iz oglasov in video vsebin, ki nas spremljajo na vsakem koraku, iz voščil in vljudnostnih pogovorov, ki so naučeni in rečeni iz navade in so v resnici brez iskre in globine. 

Naj se hvaležnost začne v tihem kotičku, v tvojem ljubem zatočišču, lahko je čisto neprazničen, ko gledaš skozi okno in šteješ snežinke, poslušaš glasbo ali le nemo strmiš pred sebe in skušaš občutiti ter na dan priklicati vse svoje strahove, žalost in speče občutke pa najepše spomine, skrite želje in vizije. V tistem tihem kotičku lahko najdeš vse tebi ljubo in ni treba, da to s kom deliš in deliš kaj in zakaj je to, kako je in kako bo. Tam lahko najdeš varno zavetje za vse tisto, kar v tebi dehti in te pomirja, osrečuje in poriva dalje, da si in boš lahko prav vse zadano izpolnil/a in se prebudil/a vase. Tam najdeš tudi hvaležnost in tako topla, prijetna je. To je ljubezen, ki navdihuje življenje.