Neskončna moč besed odpira, navdihuje in zdravi ali podira, zapira in bremeni. Besede, ki smo jih slišali kot otroci ali kdaj kasneje v nekih ključnih trenutkih, lahko ostanejo z nami vse življenje. Žaljivke, neresnica in besede, s katerimi se nam je naredila krivica, besede, s katerimi smo bili zavrnjeni in izločeni … Te besede še vedno lahko odzvanjajo v naših ušesih.
Vsakdo izmed nas s seboj nosi misli in občutke, ki so se nas dotaknili nekoliko bolj kot drugi. Izražene misli in občutki ljudi, ki so nam danes ali so nam bili nekoč, v določenih življenjskih obdobjih blizu, lahko na nas zelo močno vplivajo. Vsakemu izmed nas je bilo v življenju pripisano nekaj, kar je tako zelo naše ali tako zelo ni naše, da nas moti, boli in bremeni. Mene so v življenju najbolj zaznamovale besede drugih, ki so me označevale in predstavljale nekaj, kar je ločeno od resnične mene, kar nisem jaz in kar predstavlja tisto, v kar sama ne verjamem.
Vzdevki, skovanke, primerjanje z živalskimi lastnostmi, vsi te drobci sestavljeni iz črk, lahko v proces dojemanja in sprejemanja sebe prinesejo toliko slabega. Z neljubimi besedami se lahko srečamo kot otroci ali odrasli, lahko pa jih kot odrasli še vedno premlevamo, saj so nas zaznamovale, ko smo bili še otroci.
Pogosto so nam bile te besede zadane v nekih ključnih trenutkih. Izrečene ali napisane so (bile) v afektu, iz jeze, v žalosti, hrepenenju in razočaranju. Na nas je ali jih v danem trenutku sprejmemo za nekaj, kar bo na nas vplivalo ali ne, nas bo definiralo ali ne. Ker smo bili teh besed pogosto deležni v trenutkih, ko se nismo zmogli postaviti zase in ohraniti svojo notrajno naravnanost do te mere, da bi nas minimalno prizadele, se lahko vedno znova vračamo v te situacije in podoživljamo, vse izrečeno ali prebrano.
Lahko pa vzamemo v roke pisalo in napišemo vse, kar čutimo ob besedah, ki še vedno potujejo z nami, skozi vsakdan, skozi življenje. Ko pišemo se prepustimo bolečini, izrazimo jo in spustimo. Tako se lahko osvobodimo vsega, kar je že tako dolgo v nas in nas ovira na poti samouresničitve. Od besed, ki nas bremenijo in ne vibrirajo z nami, se lahko preprosto poslovimo, tako da jih sprejmemo in nato spustimo ali zamenjamo.
Toliko lepih besed je, ki lahko zamenjajo tiste, ki so nas negativno zaznamovale, nas žulijo vse do današnjih dni ali nam preprosto ne odgovarjajo (več). Naše življenje je naša zgodba in lahko jo napišemo in ubesedimo tako, kot želimo, mislimo in čutimo mi. Življenje so besede, katere boš izbral/a za zapis svoje zgodbe?
