Nikoli se ne zlij s sivino okolice, ti si najlepših barv. Ob koncu leta ne pozabi, da je pri vsakem začetku in koncu najbolj pomembno, da ostaneš zvest/a sebi. Spomni se, o čem si vedno sanjal/a in si te sanje uresniči.
Zasij v svojih barvah in se poslovi od vsega, kar ti ne služi več in odpri vrata novemu. Spusti in odpusti vse in vsem in spremeni moč bolečine v moč zdravljenja.
Odpustimo si, če se do sedaj nismo poslušali in nismo slišali notranjega glasu. Odprimo srce in prisluhnimo tistemu glasu, ki prihaja iz resničnih globin in nam vedno šepeta, kam, s kom, zakaj, kdaj, nam vedno pove, kdaj je čas, da se ustavimo, kdaj čas, da skočimo in tečemo.
Podrimo zidove, ki preprečujejo, da bi lahko zasijali navzven. Čas je, da izrazimo to, kar smo v resnici. Podrimo zidove tudi zato, da lahko zasijejo drugi – ljudje, ki nas obdajajo in nas navdihnejo, navdušijo in nam morda ponudijo odgovor na vprašanje, ki nas že dolgo pesti, nam omogočijo uvid v rešitev problema, s katerim se soočamo ali nas očarajo s svojo energijo, ki postane inspiracija za nova velika dejanja.
